Dirkalne steze

KONJENIŠKI ŠPORT

Konjski šport delimo na dve veliki skupini in sicer na dirkalni (odloča le hitrost) in na turnirski (odloča izvežbanost jahača in konja, harmonija med njima) šport.

Njegov glavni namen je selekcija. Najboljše živali na tekmovanjih naj bi se vračale v rejo in skrbele za rejski napredek.

Dirkalni šport delimo glede na vrsto konjskega hoda na galopske in kasaške dirke, ki jih prirejajo na dirkališčih (hipodromih). Naj omenim, da pri konjih poznamo tri osnovne hode: hoja, kas in galop. Ne razlikujejo se le po hitrosti, ampak tudi po različnem premikanju nog in ritmu.

Poznamo več vrst galopskih dirk, največjo obremenitev za konje pa predstavljajo ravne galopske dirke (pri selekciji se upoštevajo le rezultati teh dirk)

Dirkalne steze za kasaške dirke so tudi eliptične oblike, le da so krajše (okoli 1000 m.). So peščene. Glede na kakovost steze, širino in druga merila so kasaške steze razdeljene na kategorije A, B in C. Pri takih dirkah mora konj teči v popolnem kasu, če pa jim to slučajno ne uspe so diskvalificirani. Ena največjih kasaških dirk je dirka "Prix d´Amerique" v Parizu.

Med turnirski šport uvrščamo preskakovanje ovir, dresurno jahanje in military (preizkušnja vsestranske uporabnosti konja). V turnirskem športu tekmujejo tekmovalci posamič in sodniki ocenjujejo vsakega posebej. Od dirkalnega športa se razlikuje po tem, da za zmago ni dovolj le hitrost. Pomembna je predvsem dovršenost odjahanega, ubogljivost konja, uskaljenost konja in jahača, pri dresuri pa še eleganca gibov.

Preskakovanje ovir poteka na posebej urejenem prostoru, ki mu rečemo parkur. V njem je postavljeno določeno število ovir (višinske, širinske), ki jih mora tekmovalec preskočiti v pravilnem vrstnem redu. Ocenjevanje temelji na sistemu kazenskih točk. Zmaga jahač, ki je poleg najkrajšega časa dosegel tudi najmanjše število točk.